Estonija

Naziv gostujoče institucije in kraj: Tartu University, Pärnu College, Pärnu

 Tri namigi/priporočila:

  • Estonska telefonska številka ni potrebna
  • Vse slovenske bančne kartice normalno delujejo
  • Zimski čevlji so obvezni (po možnosti nepremočljivi)

Zakaj »univerzo« oz. »država«?

Ker sem vedela, da bom pred odhodom na izmenjavo opravila vse študijske obveznosti, sem se bolj osredotočila na izbiro države kot programa. To se je izkazalo za zelo dobro potezo, saj sem imela minimalne študijske obremenitve in s tem minimalen stres ter več kot dovolj prostega časa za raziskovanje Estonije in sosednjih držav.

Estonijo sem izbrala ker nikoli prej nisem bila v tem delu Evrope in - ker je zelo daleč in posledično drago - verjetno nikoli ne bi šla kar tako. Ko pa si enkrat tukaj pa je vse bližje in bolj cenovno dostopno. Če imaš dovolj časa lahko res raziskuješ baltske države in celo Skandinavijo.

O univerzi

Univerza je v mestu Tartu, medtem ko je Fakulteta v mestu Pärnu, ki je oddaljeno dobri dve uri vožnje z avtobusom. Večina študentskih aktivnosti se odvija v Tartuju in tudi vsi papirji gredo preko Tartuja.

Na žalost komunikacija s Pärnujem ni najboljša in je potrebno veliko dopisovanja za ureditev uradnih stvari. So pa zaposleni na fakulteti v Pärnuju vedno pripravljeni pomagati in vsi problemi se načeloma dajo hitro rešiti.

Predavanja, ki sem se jih udeležila, niso bila preveč zahtevna in so potekala v angleščini, vendar je bila raven angleščine zelo odvisna od predavatelja. Urnik je včasih naporen, saj imajo navado, da je en dan namenjen enem predmetu (od 9h zjutraj do 5h popoldan). Za študijske obveznosti uporabljajo enako e-učilnico kot na Univerzi na Primorskem in uporabljajo jo zelo pogosto. Veliko predmetov nima končnega izpita, zato je končna ocena sestavljena iz raznih projektov in pisnih izdelkov, ki jih je potrebno pravočasno oddajati v e-učilnico.

integer lacinia ante hendrerit inceptos

Nastanitev

V Pärnu-ju ni študentskega doma. Mednarodni študenti (Erasmus in redni) večinoma stanujejo v sobah, ki jih oddajajo hoteli in hostli, ki so zaprti čez zimo. Večina jih je v bližini fakultete (5-10 min peš) in ponujajo lastno sobo ali deljeno sobo (2 postelji). Cena je odvisna od sobe; za svojo sobo je cena od 200 do 250€ na mesec. Potrebno je plačilo varščine v višini 1 najemnine. Koordinator na fakulteti pošlje kontakte hotelov in hostlov, po tem pa si morajo študenti sami organizirati nastanitev. Večna ponudnikov več kot mesec pred začetkom izmenjave ne odgovarja na e-pošto, zato je potrebno kar veliko potrpljenja pri iskanju nastanitve.

Možen je tudi najem stanovanja, vendar so vse posredniške strani v estonščini. Posredniki tudi stanejo približno eno najemnino. Za najem stanovanja bi priporočala najem hostla za en teden, v katerem je dovolj časa za kontaktiranje najemodajalcev neposredno in za ogled stanovanja.

Stroški

Cene so višje kot v Kopru ali Portorožu. Najbolj se razlika pozna pri hrani – dovolj, da je potrebno zelo premišljeno ravnanje z denarjem. V trgovini je razlika najbolj opazna pri svežem sadju in zelenjavi, medtem ko so lokalne znamke včasih celo cenejše. Gostinski obrati so veliko dražji kot v Sloveniji.

Erasmus štipendija je dovolj, da pokrije stroške nastanitve in v večjem delu hrane, vseeno pa je dobro imeti nekaj prihrankov za različne aktivnosti.

Kulinarika & študentska prehrana

Kljub temu da je Estonija obmorska država, je tradicionalna prehrana precej kontinentalna – veliko kruha, stročnic in krompirja. Zelo močan je vpliv ruske kuhinje. Večina restavracij ima v svoji ponudbi nekaj tradicionalne hrane in tudi v trgovini je mogoče najti veliko nenavadnih izdelkov.

Restavracije so precej drage; cena glavnih jedi v ne preveč dragih restavracijah je okoli 10€ in tudi pijača je dražja kot v Sloveniji.

Organizirane študentske prehrane ni, je pa skupnih prostorih fakultete kantina, kjer strežejo tople obroke (cena od 3 -6€).

Urejenost javnega prevoza

V Estoniji na splošno je javni prevoz dobro organiziran. Za potovanje med mesti (tudi v druge države) priporočam avtobus. Avtobusi so tudi zelo udobni (WiFi, WC, vtičnica in ekran s glasbo in filmi). Vozovnice je mogoče kupiti pri vozniku, na postaji ali (najbolje) preko interneta. Spletni nakup pogosto ponuja različne popuste in akcije.

Po Estoniji je mogoče tudi v vlakom s podobnimi cenami kot avtobus, vendar tako niso dostopna vsa mesta. Zelo popularna je tudi aplikacija Taxify, ki deluje podobno kot Über, samo da za taksije. Cene taksijev niso poenotene in so lahko visoke – vsekakor se bolj splača javni prevoz.

Kar se tiče Pärnuja pa prevoz niti ni potreben, ker se povsod pride peš.

Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.

Sama pred prihodom v Estonijo niti nisem imela kakšnih posebnih stereotipov, ker je bila Estonija za kaj takega enostavno preveč oddaljena. Ja pa nekaj, kar lahko pove vsak, ki je kadarkoli živel v Estoniji – Estonci ne govorijo. In to ne, da ne govorijo angleško. Angleščina je morda problem pri starejših generacijah medtem ko mlajši ljudje načeloma govorijo kar dobro angleščino. Problem je, da so zelo zadržani, celo sramežljivi. Redki bodo sami od sebe začeli pogovor s tujci, tudi s sodržavljani.

Na začetku je to precejšen šok, ker res dobiš občutek, da te ne marajo. Sčasoma pa se navadiš, da lahko opraviš izlet v trgovino, na pošto in še kam, ne da bi sploh koga pogledal v oči (da o izmenjavi besed sploh ne govorimo). Razen tega kakšnih večjih kulturnih posebnosti ni.

Kot sem že omenila, večina ljudi govori vsaj osnovno angleščino. Zelo pogosta je tudi ruščina, Estonščina pa je jezik, ki se ga ne razume kar tako, saj ni podobna prav nobenem nam bolj znanem jeziku. Pred začetkom izmenjave se je mogoče udeležiti kratkega tečaja Estonščine (v Tartuju, seveda). Vse kar lahko rečem o morebitnem učenju Estonščine je vso srečo.

Pričakovala sem, da bo bolj mrzlo. Najhladnejši mesec je januar, jaz pa sem izmenjavo začela februarja in sem (menda) zamudila najbolj mrzle dni, ko je bila temperatura okoli -20°C. V času moje izmenjave je bilo februarja in marca med -5°C in 0°C, aprila in maja pa med 5°C in 15°C.

Največji problem po zimi so pločniki in ceste, ki jih ne plužijo. To ni nič posebnega, ko je veliko snega, vendar pa postane problematično, ko se začne sneg topiti, ponoči pa je še vedno zelo mrzlo. Poledica je lahko tako huda, da se pot do fakultete, ki drugače traja 5 minut, podaljša na 10 – 15 minut.

Pozimi so dnevi zelo kratki, zato je zakonsko obvezno nošenje odsevnikov (na torbi, jakni, kjerkoli). Prodajajo jih povsod.

Nasprotno je pomladi, ko se dnevi daljšajo in postanejo zares dolgo. Sončni zahod maja je om pol desetih zvečer kar pomeni, da je ob 11h še vedno svetlo. To lahko precej otežuje spanec, sploh ko spet postane svetlo okoli pol 4h zjutraj.

Zanimivi kraji & aktivnosti

Urnik predavanj omogoča veliko vikend izletov po Estoniji in bližnjih državah. Estonija je večinoma narava, zato takšne enodnevne izlete priporočam za kasnejše, toplejše dni. Zelo priljubljene izletniške točke so estonski otoki (na nekatere pelje trajekt neposredno iz Pärnuja).

 Z dobrim načrtovanjem je mogoče obiskati Litvo in Latvijo po zelo nizkih cenah. Riga je oddaljena 2 uri vožnje z avtobusom, enako kot Talin. Iz Talina deluje redna trajektna linija v Helsinke (2,5h), iz Rige pa letijo nizkocenovni letalski ponudniki (na primer v Stockholm).

ESN Tartu (Erasmus Student Network) organizira tudi veliko zanimivih izletov (na primer na sever Finske in v Rusijo), ki pa so hitro polni, zato priporočam vestno spremljanje njihove Facebook strani. Izleti so tudi priložnost za spoznavanje drugih Erasmus študentov (ki večinoma študirajo v Tartuju).

Življenje po predavanjih

Pärnu je izven turistične sezone (ki se začne maja) mrtvo mesto. Vse aktivnosti si morajo študenti organizirati sami, saj se izven predavanj res nič ne dogaja. Študentske zabave in ostale aktivnosti se odvijajo v Tartuju, Talinu ali Rigi, ki je od Pärnuja enako oddaljena kot Talin.

Estonija je zelo varna država, znana tudi po varnem elektronskem poslovanju. Plačilo s kartico je mogoče res povsod in internetno poslovanje je zelo razvito. Brezplačen WiFi je dostopnem na večini javnih mest in v restavracijah in kavarnah in je zelo dober. Zato tudi mislim, da se za en semester izmenjave ni vredno ukvarjati z novo telefonsko številko – večino komunikacije se da opraviti preko telefonskih aplikacij (večina ljudi uporablja WhatsApp), če pa ni dostopnega WiFi-ja, pa prenos podatkov v Evropski Uniji ni tako zelo drag.

PROS & CONS

PROS:

  • Sever Evrope
  • Veliko mednarodnih študentov
  • Dober, dostopen javni prevoz
  • Enostavno bančno poslovanje
  • Dostopen internet

CONS:

  • Visoke cene hrane
  • Dolgo obdobje med zasneženo zimo in sončno pomladjo (veliko dežja in vetra)
  • Estonski jezik

 

Napisala: Sintia Marič

 

PREBERI VEČ

Izmenjava na Norveškem

Tri namigi/priporočila

  • Pred izmenjavo ti priporočam, da res našparaš veliko denarja, da lahko izmenjavo popolnoma izkoristiš za potovanja, preizkušanja novih aktivnosti in neobremenjeno uživaš.
  • Udeležuj se raznih aktivnosti in krožkov ponujenih s strani fakultete, saj je to najboljši način za spoznavanje domačih in Erasmus študentov.
  • Priporočam ti tudi, da spoznaš kakšnega domačina (prek socialnih omrežij ali v npr. fitnes centu,...) saj lahko spoznaš mesto in okolico v čisto drugi (manj turistični) luči.
  • Vreme ni toliko mrzlo, kot bi človek pričakoval, vendar vseeno priporočam nakup dolge puhovke in toplih zimskih čevljev.

Zakaj »univerzo« oz »država«?

Norveška je že od vedno bila ena izmed destinacij, ki sem jih želela obiskati, ko se mi je ta priložnost ponudila preko Erasmus+ programa se mi je to zdelo še toliko bolje, saj sem od vedno želela preizkusiti tudi študij v tujini. 

Ker sem sama velika navdušenka nad športnim življenjem, se mi je šola v Lillehammerju zdela zelo idealna destinacija, saj sem mesto že prej poznala zaradi zimskih športov.

O univerzi oz podjetju

Univerza se nahaja v mestu Lillehammer in je od centra mesta oddaljena 5km. Kampus je v primerjavi s slovenskimi večji, saj je sestavljen iz štirih večjih stavb sama notranjost pa je urejena in moderna. Poleg veliko predavalnic na kampusu najdemo tudi knjižnico, menzo, knjigarno, fitnes,...

Sprejem na univerzo je bil zelo gostoljuben. Prvi teden je bil orientacijski, ta je bil namenjen ogledu kampusa in centra mesta, predstavili so nam tudi uporabne aplikacije, ki so nam olajšale študij in življenje v mestu. V prvih dveh tednih pa so nam pripravili različne dogodke, kjer smo imeli možnosti se spoznati in povezati tako z domačimi kot drugimi Erasmus študenti.

Že pred odhodom na izmenjavo si izbereš predmete, ki jih želiš obiskovati. Število izbranih predmetov se razlikuje glede na kreditne točke, vendar v povprečju od dva do štiri. Predavanja potekajo od 1x do 2x na teden v angleščini, vaj ni. Izpiti običajno potekajo štiri ure in so ali na domu ali v učilnici, vendar zaradi Covid-19 so nam spremenili v šest ur dolg izpit na domu, ki so bili oblikovani po 'open book' sistemu. Kot zanimivost bi izpostavila, da nam je en od izbranih predmetov 'snow business' ponudil obvezne terenske vaje 1x na 2 tedna, kjer smo si ogledali tematsko povezane aktivnosti (dvodnevni obisk letovišča v Beitostolnu, obisk olimpijskega muzeja in kompleksov v Lillehammerju,...), vsi stroški, ki so vključevali prevoz, prenočitev in vstopnine so bili pokriti s strani fakultete.

Profesorji in tutorji so nam pri vsem zelo pomagali, ter so nam vedno bili na razpolago za vprašanja ali pomoč. Nasploh sem bila z univerzo zelo zadovoljna.

Nastanitev

Pred odhodom na izmenjavo si nastanitev izbereš preko aplikacije SINN, tam so ponujena opremeljena in neopremeljena stanovanja, priporočam izbiro opremljenega, ker se ne splača kupovati pohištva za 1 ali 2 semestra v tujini.

Pri izbiri med stanovanji se lahko odločaš glede na oddaljenost od fakultete, glede na delitev kopalnice (sam ali z eno osebo), glede na delitev kuhinje ali glede na mesečne stroške (od 400 do 550 €).

Večina Erasmus študentov izbira med stanovanji v Storhove ali Smestad. Sama sem izbrala stanovanje v Storhove, ki je od fakultete oddaljen 200m, do najbljižje trgovine je 5min z avtobusom, do centra mesta pa 10min. 

Stroški

Študenti, ki smo na izmenjavi bili v državah prvega razreda, kamor sodi tudi Norveška, smo od države dobili okrog 2080 € sredstev, kar je sicer veliko, vendar ta denar žal ne zadošča. Sama sem celotno količino sredstev porabila samo za stanovanje, tako da sem preostali porabljen denar dala iz svojega žepa. Že pred odhodom sem veliko privarčevala, poleg tega pa sem mesečno prejemala državno štipendijo. Zaradi Covid-19 so se nam kasneje stroški znižali.

Mesečna karta za avtobus stane 30 €, stroški za hrano so odvisni od posameznika, vendar če si na cene pozoren te mesečni stroški ne pridejo toliko dražje kot v Sloveniji. Alkohol je občutno dražji tako v specializirani trgovini kot tudi v klubih. Smo pa v klubu dobili dobro ponudbo in sicer 50 € za letno karto, ki vključuje vstop v 2 kluba ki sta oddaljena 50m en od drugega vsako soboto. Na kampusu je tudi fitnes center z savno, ki stane 10€ za en semester, v povprečju pa so fitnes karte v mestu za študente med 25 € in 35 €.

Kulinarika & študentska prehrana

Menza na fakulteti je cenejša v primerjavi z restavracijami po mestu, vendar še vedno dražja kot v Sloveniji, saj nimajo študentskih domov. Mi smo se raje s študenti dobili in skupaj nekaj skuhali, tako da smo zunaj bolj redko jedli. Tako smo bolj prihranili, vendar se še vedno spoznali in povezali.

Urejenost javnega prevoza

Gibanje po mestu omogočajo številne avtobusne linije. Pri uporabi si lahko pomagamo z dvema aplikacijama entur, kjer preverimo vozne rede in innlanddstrafik, kjer lahko kupimo karto (enkratno ali večkratno). V mestu je tudi želežniška postaja, ki povezuje celotno Norveško. Zanimivo je tudi, da so avtobusi in vlaki vedno točni oziroma svojo zamudo sporočijo v aplikaciji oziroma na vseh avtobusnih postajališčih. Po mestu vozijo tudi taksiji, vendar jih nismo uporabljali, saj so dragi.

Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.

Samo mesto sem že pred odhodom dokaj poznala, tako nad življenjem kasneje nisem bila presenečena. Samo mesto je zelo športno in družinsko naravnano, kar se je potrdilo tudi z dejstvom, da zunaj vedno vidiš nekoga, ki se rekreira. Sama nisem občutila nobene ogroženosti, ko sem bila zunaj ob poznih urah.

Domačini so zelo prijazni in strpni, nikoli nisem videla, da bi se kdorkoli pritoževal v trgovini ali pa ob čakanju na javni prevoz. Znanje angleščine je zelo dobro tako da ni bilo nobenih težav s komunikacijo.

Zanimivo je bilo videti kako nacionalno zavestni so prebivalci Norveške, saj so ob državnem dnevu (17. maj) vsi bili oblečeni v noše različnih regij in praznovalnega duha.

Zanimivi kraji & aktivnosti

V Lillehammerju imaš možnost ogleda tako različnih turističnih atrakcij kot tudi kompleksov, ki so bili uporabljeni leta 1994 za zimske olimpijske igre. V centru mesta je tudi ulica zaprta za promet, kjer imaš na voljo več manjših trgovin in kavarn. V okolici mesta najdemo veliko narave, trail poti tako za tek na smučeh kot tudi za pohode. Nad mestom so tudi nižji hribi, primerni za pohode v vseh vremenskih pogojih. Ob mestu je locirano tudi največje jezero na Norveškem, Mjøsa, na katerem se lahko drsa v zimskem času ali kopa v toplejših mescih. V samem mestu se tedensko odvijajo tudi različni dogodki.

Lillehammer je znan kot zimsko športno mesto, zato so zimski športi najbolj popularne aktivnosti v mestu in okolici. V okolici mesta najdemo veliko smučarskih centrov, ki so hitro dostopni z avtobusom. V mestu je tudi izposojevalnica športne opreme (smučarske, pohodniške, plezalne,...), kjer si lahko brezplačno sposodiš opremo za določen čas vendar v kolikor da imaš že svojo ti priporočam, da si jo raje vzameš s seboj.

Življenje po predavanjih

Na samem faksu se lahko brezplačno ali za simbolično ceno včlaniš v različne krožke kot so pohodniška skupina, športna skupina, skupina za jezike in druge. Te skupine gostijo različne družabne dogodke in so priporočljive za spoznavanje študentov z istimi interesi.

Tutorji so nam tudi velikokrat organizirali razna druženja kot so bingo night, coffee debate, photo hunt, movie night in druge. Prek fakultete pa smo imeli tudi možnost opravljati prostovoljno delo na svetovno znanih dogodkih kot so Raw Air,...

PROS & CONS

Prednosti:

  • Visoka varnost
  • Dobro in ugodno organiziran javni prevoz
  • Prijazno in strpno lokalno prebivalstvo
  • Dobra povezanost s fakulteto
  • Zanimiva predavanja in dodatne aktivnosti
  • Bljižina smučišč
  • Dobra želežniška povezanost z drugimi mesti po Norveški
  • Veliko aktivnosti v mestu in okolici
  • Možnost vključitve v krožke
  • Zelo prijazni in razumljivi profesorji in osebje v šolah
  • Veliko aktivnosti, organiziranih s strani šole
  • Dobro vreme (skoraj nič padavin, pozimi veliko snega, v toplejših mescih visoke temperature)

Slabosti:

  • Drago življenje
  • Na etiketah hrane v trgovinah ni angleških prevodov sestavin (večinoma v norveščini, finščini, švedščini ali danščini)
  • Veliko živil, ki jih najdeš v Sloveniji jih ne najdeš v trgovinah ali pa so bistveno dražje.
  • Dolgi izpiti (ponavadi 4 ure)

Za konec bi rada dodala, da izmenjavo  priporočam vsem študentom, ki bi radi preizkusili študij v tujini, spoznali nove ljudi ter izboljšali svojo angleščino. Čeprav so stroški na Norveškem višji v primerjavi s Slovenijo ti jo vseeno priporočam če si ljubitelj zimskega življenja.

 

Klara Rutar

klararutar98@gmail.com

PREBERI VEČ

Turistica Around the World Blog - Explore, bring memories and make it happen

Erasmus+