Turistica@World blog

Z ljubeznijo do morja preplula svet

Hello!

Moje ime je Simona, prihajam z majhne kmetije na Štajerskem. Preden sem se odločila vkrcati na življenjsko avanturo, sem študirala na Turistici in tudi zaključila dodiplomski in magistrski študij.

Konec poglavja na Turistici: začetek zgodbe na križarki

Pred osmimi leti se je moje življenje prelevilo v neskončno dogodivščino. V začetku julija 2012 sem magistrirala, tri tedne pozneje pa sem pričela z delom na ladji. Priznam, nekaj let sem zbirala pogum, da sem se odločila za ta korak. Takrat sem dokaj malo vedela o tovrstnem turizmu, in delu samem, vendar sem vedno sanjala o tem, da bi delala in potovala hkrati. In tako je bilo. Začela sem kot Guest relations officer (zadovoljstvo gostov), in kasneje šla v prodajo križarjenj. Na ladji sem šele spoznala, kakšna delovna mesta sploh obstajajo; torej, da ni samo kuhar, natakar, trgovec, itd. Po dveh letih sem napredovala v menedžerko pisarne, kjer smo prodajali križarjenja gostom na ladji (verjemite ali ne, tudi to obstaja - mesečne številke prodaje so bile vrtoglave, večkrat tudi 7-mestne). Pri prijavi za delovno mesto mi je zelo pomagalo, da sem imela magisterij turizma, in nekaj izkušenj v hotelirstvu in administraciji. Pred tem sem 3 mesece delala tudi na recepciji hotela v Barceloni, kjer sem se naučila osnov Španščine, kar je tudi bil velik plus.  

Delo in prosti čas

Z ljubeznijo do dela in potovanja, je bila vsaka pogodba prijeten izziv. V povprečju 5-6 mesecev na ladji, in 1,5 meseca doma. Med samim delom ti ostane dovolj časa za prijatelje (iz Filipinov, Anglije, Avstralije, Španije, Rusije, itn.), s katerimi popiješ kakšno pijačo, odigraš namizni tenis, odpoješ karaoke, se naplešeš v diskoteki, odtreniraš v fitnesu, odigraš bingo, itd. Zaposleni na ladji so iz 65 različnih držav. Najbolje preživet prosti čas pa je seveda zunaj, kjer raziskuješ destinacije, kolikor ti čas dopušča. Glede nato, kje se ladja nahaja, obstajajo 7 do 14-dnevna križarjenja. Od tega je nekaj plovnih dni. Ko ladja pluje od enega pristanišča do drugega, je največ dela, takrat se dela cele dneve. Ko pa je ladja v pristanu, pa imaš nekaj uric za raziskovanje kraja (odvisno od tvoje vodje in pozicije, se lahko dogovoriš za določeno izmeno). Dela se neprekinjeno, običajno 6 mesecev (brez prostih dni). Z ladjo mi je uspelo obiti svet vsaj dvakrat (čez Atlantski in Tihi Ocean), in obiskati kar nekaj obmorskih destinacij: Aljaska, Karibi, Centralna in Južna Amerika, Severna in Južna Evropa, Bližnji Vzhod, Azija, Avstralija in Nova Zelandija, Južno-pacifiški otoki. Med dopustom sem najraje doma, ali pa se odpravim na kakšno 2-tedensko potovanje, kot je Indija, Azija, ZDA, itd.

Finance

Podjetje običajno organizira in krije stroške prevoza do ladje/domov, hrana in nastanitev na ladji je brezplačna, plačan pa si skoraj vedno nad-povprečno (odvisno od službe). Zapraviš le za “luksuz” kot so alkoholne pijače, prigrizki, internet, ustekleničena voda, posebne večerje na ladji, izleti, taksiji v pristaniščih, itd. Plača pride ponavadi na 14 dni, če je to Ameriško podjetje, tako da moraš imeti nekaj malega denarja za začetek (za prvih 14 dni).

Nenačrtovan zaključek ali “pavza” in moj odhod

Žal mi je, da se je sedaj vse ustavilo in sem hkrati srčno hvaležna, ko pogledam nazaj. Neverjetna življenjska izkušnja, ki je ne bom nikoli v življenju pozabila. 20. marca smo imeli zadnje križarjenje z gosti, in nato so nas dali v izolacijo, in nas zaradi določenih regulacij in celotne situacije z epidemijo koronavirusa niso uspeli poslati domov. V slabih treh mesecih smo pluli od Nove Zelandije do Sydneyja, do Balija, potem v Singapur, na koncu pa so se nas Filipinci “usmili” in sprejeli, da so nas postopoma pošiljali domov. En cel mesec sem imela spakirano, ker so se plani spreminjali iz ure v uro. Konec maja pa mi je končno uspelo priti domov, saj sem se borila, da me pošljejo prek Zagreba. Žal letališče v Ljubljani so takrat še ni obetalo odprtja. Pred kratkim je ladjarju uspelo spraviti večino posadke do njihovih domov. Pred izbruhom smo na ladjah imeli vsakodnevne protokole razkuževanja, bolj kot v katerem koli drugem turističnem sektorju. Upam, da ta virus čimprej izgine in bodo ladje lahko kmalu ponovno začele pluti po svetu. CDC (Center for disease control and prevention) zaenkrat prepoveduje plovbo nekje do oktobra.

Nasvet za konec:

Nikoli ne izgubi upanja. Tudi, če kdo ne verjame vate, najbolj pa takrat, ko sam/a podvomiš vase. Ne izgubi priložnosti, ker se nočeš čez 20 let ozreti nazaj in si reči, da obžaluješ kar nisi naredil/a!

 

Simona Knez, mag. turiz.

Future Cruise Vacations Manager

@seasidestinations.com

PREBERI VEČ

Turistica Around the World Blog - Explore, bring memories and make it happen

Erasmus+