Turistica@World blog

Z ljubeznijo do morja preplula svet

Hello!

Moje ime je Simona, prihajam z majhne kmetije na Štajerskem. Preden sem se odločila vkrcati na življenjsko avanturo, sem študirala na Turistici in tudi zaključila dodiplomski in magistrski študij.

Konec poglavja na Turistici: začetek zgodbe na križarki

Pred osmimi leti se je moje življenje prelevilo v neskončno dogodivščino. V začetku julija 2012 sem magistrirala, tri tedne pozneje pa sem pričela z delom na ladji. Priznam, nekaj let sem zbirala pogum, da sem se odločila za ta korak. Takrat sem dokaj malo vedela o tovrstnem turizmu, in delu samem, vendar sem vedno sanjala o tem, da bi delala in potovala hkrati. In tako je bilo. Začela sem kot Guest relations officer (zadovoljstvo gostov), in kasneje šla v prodajo križarjenj. Na ladji sem šele spoznala, kakšna delovna mesta sploh obstajajo; torej, da ni samo kuhar, natakar, trgovec, itd. Po dveh letih sem napredovala v menedžerko pisarne, kjer smo prodajali križarjenja gostom na ladji (verjemite ali ne, tudi to obstaja - mesečne številke prodaje so bile vrtoglave, večkrat tudi 7-mestne). Pri prijavi za delovno mesto mi je zelo pomagalo, da sem imela magisterij turizma, in nekaj izkušenj v hotelirstvu in administraciji. Pred tem sem 3 mesece delala tudi na recepciji hotela v Barceloni, kjer sem se naučila osnov Španščine, kar je tudi bil velik plus.  

Delo in prosti čas

Z ljubeznijo do dela in potovanja, je bila vsaka pogodba prijeten izziv. V povprečju 5-6 mesecev na ladji, in 1,5 meseca doma. Med samim delom ti ostane dovolj časa za prijatelje (iz Filipinov, Anglije, Avstralije, Španije, Rusije, itn.), s katerimi popiješ kakšno pijačo, odigraš namizni tenis, odpoješ karaoke, se naplešeš v diskoteki, odtreniraš v fitnesu, odigraš bingo, itd. Zaposleni na ladji so iz 65 različnih držav. Najbolje preživet prosti čas pa je seveda zunaj, kjer raziskuješ destinacije, kolikor ti čas dopušča. Glede nato, kje se ladja nahaja, obstajajo 7 do 14-dnevna križarjenja. Od tega je nekaj plovnih dni. Ko ladja pluje od enega pristanišča do drugega, je največ dela, takrat se dela cele dneve. Ko pa je ladja v pristanu, pa imaš nekaj uric za raziskovanje kraja (odvisno od tvoje vodje in pozicije, se lahko dogovoriš za določeno izmeno). Dela se neprekinjeno, običajno 6 mesecev (brez prostih dni). Z ladjo mi je uspelo obiti svet vsaj dvakrat (čez Atlantski in Tihi Ocean), in obiskati kar nekaj obmorskih destinacij: Aljaska, Karibi, Centralna in Južna Amerika, Severna in Južna Evropa, Bližnji Vzhod, Azija, Avstralija in Nova Zelandija, Južno-pacifiški otoki. Med dopustom sem najraje doma, ali pa se odpravim na kakšno 2-tedensko potovanje, kot je Indija, Azija, ZDA, itd.

Finance

Podjetje običajno organizira in krije stroške prevoza do ladje/domov, hrana in nastanitev na ladji je brezplačna, plačan pa si skoraj vedno nad-povprečno (odvisno od službe). Zapraviš le za “luksuz” kot so alkoholne pijače, prigrizki, internet, ustekleničena voda, posebne večerje na ladji, izleti, taksiji v pristaniščih, itd. Plača pride ponavadi na 14 dni, če je to Ameriško podjetje, tako da moraš imeti nekaj malega denarja za začetek (za prvih 14 dni).

Nenačrtovan zaključek ali “pavza” in moj odhod

Žal mi je, da se je sedaj vse ustavilo in sem hkrati srčno hvaležna, ko pogledam nazaj. Neverjetna življenjska izkušnja, ki je ne bom nikoli v življenju pozabila. 20. marca smo imeli zadnje križarjenje z gosti, in nato so nas dali v izolacijo, in nas zaradi določenih regulacij in celotne situacije z epidemijo koronavirusa niso uspeli poslati domov. V slabih treh mesecih smo pluli od Nove Zelandije do Sydneyja, do Balija, potem v Singapur, na koncu pa so se nas Filipinci “usmili” in sprejeli, da so nas postopoma pošiljali domov. En cel mesec sem imela spakirano, ker so se plani spreminjali iz ure v uro. Konec maja pa mi je končno uspelo priti domov, saj sem se borila, da me pošljejo prek Zagreba. Žal letališče v Ljubljani so takrat še ni obetalo odprtja. Pred kratkim je ladjarju uspelo spraviti večino posadke do njihovih domov. Pred izbruhom smo na ladjah imeli vsakodnevne protokole razkuževanja, bolj kot v katerem koli drugem turističnem sektorju. Upam, da ta virus čimprej izgine in bodo ladje lahko kmalu ponovno začele pluti po svetu. CDC (Center for disease control and prevention) zaenkrat prepoveduje plovbo nekje do oktobra.

Nasvet za konec:

Nikoli ne izgubi upanja. Tudi, če kdo ne verjame vate, najbolj pa takrat, ko sam/a podvomiš vase. Ne izgubi priložnosti, ker se nočeš čez 20 let ozreti nazaj in si reči, da obžaluješ kar nisi naredil/a!

 

Simona Knez, mag. turiz.

Future Cruise Vacations Manager

@seasidestinations.com

PREBERI VEČ

Izmenjava na Norveškem

Tri namigi/priporočila

  • Pred izmenjavo ti priporočam, da res našparaš veliko denarja, da lahko izmenjavo popolnoma izkoristiš za potovanja, preizkušanja novih aktivnosti in neobremenjeno uživaš.
  • Udeležuj se raznih aktivnosti in krožkov ponujenih s strani fakultete, saj je to najboljši način za spoznavanje domačih in Erasmus študentov.
  • Priporočam ti tudi, da spoznaš kakšnega domačina (prek socialnih omrežij ali v npr. fitnes centu,...) saj lahko spoznaš mesto in okolico v čisto drugi (manj turistični) luči.
  • Vreme ni toliko mrzlo, kot bi človek pričakoval, vendar vseeno priporočam nakup dolge puhovke in toplih zimskih čevljev.

Zakaj »univerzo« oz »država«?

Norveška je že od vedno bila ena izmed destinacij, ki sem jih želela obiskati, ko se mi je ta priložnost ponudila preko Erasmus+ programa se mi je to zdelo še toliko bolje, saj sem od vedno želela preizkusiti tudi študij v tujini. 

Ker sem sama velika navdušenka nad športnim življenjem, se mi je šola v Lillehammerju zdela zelo idealna destinacija, saj sem mesto že prej poznala zaradi zimskih športov.

O univerzi oz podjetju

Univerza se nahaja v mestu Lillehammer in je od centra mesta oddaljena 5km. Kampus je v primerjavi s slovenskimi večji, saj je sestavljen iz štirih večjih stavb sama notranjost pa je urejena in moderna. Poleg veliko predavalnic na kampusu najdemo tudi knjižnico, menzo, knjigarno, fitnes,...

Sprejem na univerzo je bil zelo gostoljuben. Prvi teden je bil orientacijski, ta je bil namenjen ogledu kampusa in centra mesta, predstavili so nam tudi uporabne aplikacije, ki so nam olajšale študij in življenje v mestu. V prvih dveh tednih pa so nam pripravili različne dogodke, kjer smo imeli možnosti se spoznati in povezati tako z domačimi kot drugimi Erasmus študenti.

Že pred odhodom na izmenjavo si izbereš predmete, ki jih želiš obiskovati. Število izbranih predmetov se razlikuje glede na kreditne točke, vendar v povprečju od dva do štiri. Predavanja potekajo od 1x do 2x na teden v angleščini, vaj ni. Izpiti običajno potekajo štiri ure in so ali na domu ali v učilnici, vendar zaradi Covid-19 so nam spremenili v šest ur dolg izpit na domu, ki so bili oblikovani po 'open book' sistemu. Kot zanimivost bi izpostavila, da nam je en od izbranih predmetov 'snow business' ponudil obvezne terenske vaje 1x na 2 tedna, kjer smo si ogledali tematsko povezane aktivnosti (dvodnevni obisk letovišča v Beitostolnu, obisk olimpijskega muzeja in kompleksov v Lillehammerju,...), vsi stroški, ki so vključevali prevoz, prenočitev in vstopnine so bili pokriti s strani fakultete.

Profesorji in tutorji so nam pri vsem zelo pomagali, ter so nam vedno bili na razpolago za vprašanja ali pomoč. Nasploh sem bila z univerzo zelo zadovoljna.

Nastanitev

Pred odhodom na izmenjavo si nastanitev izbereš preko aplikacije SINN, tam so ponujena opremeljena in neopremeljena stanovanja, priporočam izbiro opremljenega, ker se ne splača kupovati pohištva za 1 ali 2 semestra v tujini.

Pri izbiri med stanovanji se lahko odločaš glede na oddaljenost od fakultete, glede na delitev kopalnice (sam ali z eno osebo), glede na delitev kuhinje ali glede na mesečne stroške (od 400 do 550 €).

Večina Erasmus študentov izbira med stanovanji v Storhove ali Smestad. Sama sem izbrala stanovanje v Storhove, ki je od fakultete oddaljen 200m, do najbljižje trgovine je 5min z avtobusom, do centra mesta pa 10min. 

Stroški

Študenti, ki smo na izmenjavi bili v državah prvega razreda, kamor sodi tudi Norveška, smo od države dobili okrog 2080 € sredstev, kar je sicer veliko, vendar ta denar žal ne zadošča. Sama sem celotno količino sredstev porabila samo za stanovanje, tako da sem preostali porabljen denar dala iz svojega žepa. Že pred odhodom sem veliko privarčevala, poleg tega pa sem mesečno prejemala državno štipendijo. Zaradi Covid-19 so se nam kasneje stroški znižali.

Mesečna karta za avtobus stane 30 €, stroški za hrano so odvisni od posameznika, vendar če si na cene pozoren te mesečni stroški ne pridejo toliko dražje kot v Sloveniji. Alkohol je občutno dražji tako v specializirani trgovini kot tudi v klubih. Smo pa v klubu dobili dobro ponudbo in sicer 50 € za letno karto, ki vključuje vstop v 2 kluba ki sta oddaljena 50m en od drugega vsako soboto. Na kampusu je tudi fitnes center z savno, ki stane 10€ za en semester, v povprečju pa so fitnes karte v mestu za študente med 25 € in 35 €.

Kulinarika & študentska prehrana

Menza na fakulteti je cenejša v primerjavi z restavracijami po mestu, vendar še vedno dražja kot v Sloveniji, saj nimajo študentskih domov. Mi smo se raje s študenti dobili in skupaj nekaj skuhali, tako da smo zunaj bolj redko jedli. Tako smo bolj prihranili, vendar se še vedno spoznali in povezali.

Urejenost javnega prevoza

Gibanje po mestu omogočajo številne avtobusne linije. Pri uporabi si lahko pomagamo z dvema aplikacijama entur, kjer preverimo vozne rede in innlanddstrafik, kjer lahko kupimo karto (enkratno ali večkratno). V mestu je tudi želežniška postaja, ki povezuje celotno Norveško. Zanimivo je tudi, da so avtobusi in vlaki vedno točni oziroma svojo zamudo sporočijo v aplikaciji oziroma na vseh avtobusnih postajališčih. Po mestu vozijo tudi taksiji, vendar jih nismo uporabljali, saj so dragi.

Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.

Samo mesto sem že pred odhodom dokaj poznala, tako nad življenjem kasneje nisem bila presenečena. Samo mesto je zelo športno in družinsko naravnano, kar se je potrdilo tudi z dejstvom, da zunaj vedno vidiš nekoga, ki se rekreira. Sama nisem občutila nobene ogroženosti, ko sem bila zunaj ob poznih urah.

Domačini so zelo prijazni in strpni, nikoli nisem videla, da bi se kdorkoli pritoževal v trgovini ali pa ob čakanju na javni prevoz. Znanje angleščine je zelo dobro tako da ni bilo nobenih težav s komunikacijo.

Zanimivo je bilo videti kako nacionalno zavestni so prebivalci Norveške, saj so ob državnem dnevu (17. maj) vsi bili oblečeni v noše različnih regij in praznovalnega duha.

Zanimivi kraji & aktivnosti

V Lillehammerju imaš možnost ogleda tako različnih turističnih atrakcij kot tudi kompleksov, ki so bili uporabljeni leta 1994 za zimske olimpijske igre. V centru mesta je tudi ulica zaprta za promet, kjer imaš na voljo več manjših trgovin in kavarn. V okolici mesta najdemo veliko narave, trail poti tako za tek na smučeh kot tudi za pohode. Nad mestom so tudi nižji hribi, primerni za pohode v vseh vremenskih pogojih. Ob mestu je locirano tudi največje jezero na Norveškem, Mjøsa, na katerem se lahko drsa v zimskem času ali kopa v toplejših mescih. V samem mestu se tedensko odvijajo tudi različni dogodki.

Lillehammer je znan kot zimsko športno mesto, zato so zimski športi najbolj popularne aktivnosti v mestu in okolici. V okolici mesta najdemo veliko smučarskih centrov, ki so hitro dostopni z avtobusom. V mestu je tudi izposojevalnica športne opreme (smučarske, pohodniške, plezalne,...), kjer si lahko brezplačno sposodiš opremo za določen čas vendar v kolikor da imaš že svojo ti priporočam, da si jo raje vzameš s seboj.

Življenje po predavanjih

Na samem faksu se lahko brezplačno ali za simbolično ceno včlaniš v različne krožke kot so pohodniška skupina, športna skupina, skupina za jezike in druge. Te skupine gostijo različne družabne dogodke in so priporočljive za spoznavanje študentov z istimi interesi.

Tutorji so nam tudi velikokrat organizirali razna druženja kot so bingo night, coffee debate, photo hunt, movie night in druge. Prek fakultete pa smo imeli tudi možnost opravljati prostovoljno delo na svetovno znanih dogodkih kot so Raw Air,...

PROS & CONS

Prednosti:

  • Visoka varnost
  • Dobro in ugodno organiziran javni prevoz
  • Prijazno in strpno lokalno prebivalstvo
  • Dobra povezanost s fakulteto
  • Zanimiva predavanja in dodatne aktivnosti
  • Bljižina smučišč
  • Dobra želežniška povezanost z drugimi mesti po Norveški
  • Veliko aktivnosti v mestu in okolici
  • Možnost vključitve v krožke
  • Zelo prijazni in razumljivi profesorji in osebje v šolah
  • Veliko aktivnosti, organiziranih s strani šole
  • Dobro vreme (skoraj nič padavin, pozimi veliko snega, v toplejših mescih visoke temperature)

Slabosti:

  • Drago življenje
  • Na etiketah hrane v trgovinah ni angleških prevodov sestavin (večinoma v norveščini, finščini, švedščini ali danščini)
  • Veliko živil, ki jih najdeš v Sloveniji jih ne najdeš v trgovinah ali pa so bistveno dražje.
  • Dolgi izpiti (ponavadi 4 ure)

Za konec bi rada dodala, da izmenjavo  priporočam vsem študentom, ki bi radi preizkusili študij v tujini, spoznali nove ljudi ter izboljšali svojo angleščino. Čeprav so stroški na Norveškem višji v primerjavi s Slovenijo ti jo vseeno priporočam če si ljubitelj zimskega življenja.

 

Klara Rutar

klararutar98@gmail.com

PREBERI VEČ

Turistica Around the World Blog - Explore, bring memories and make it happen

Erasmus+