Inavguracijsko predavanje prof. dr. Maje Uran Maravić

Spoštovani,

vljudno Vas vabimo na inavguracijsko predavanje
prof. dr. Maje Uran Maravić  

 z naslovom:
»Izzivi razvoja Slovenije kot turistične destinacije«,
ki bo v torek, 2. julija 2019, ob 12.00 uri,

v Portorožu, na UP Fakulteti za turistične študije – Turistici, Obala 11 a, v predavalnici 204.

Vljudno Vas vabimo, da se nam pridružite.
Svoj prihod, prosimo, sporočite na: dekanat@fts.upr.si ali v tajništvo fakultete na telefon: (05) 61 770 21. 

Lepo Vas pozdravljamo!

Življenjepis prof. dr. Maje Uran Maravić

Dr. Maja Uran Maravić se je rodila 18. 4. 1971 v Ljubljani. Osnovno in srednjo šolo je končala v Kočevju, dodiplomski in podiplomski študij na  Hotelirski fakulteti v Opatiji Univerze na Reki in doktorski študij  na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1986 do konca podiplomskega študija je bila štipendistka Zoisovega sklada. Med letoma 1984 in 1997 se je aktivno ukvarjala tudi z odbojko in bila članica jugoslovanskih in slovenskih prvoligaških klubov ter članica mlajših selekcij državne reprezentance. Od 1. 10. 1997 je zaposlena na Fakulteti za turistične študije Turistica Portorož Univerze na Primorskem. Kot visokošolska učiteljica in sodelavka na Fakulteti za turistične študije je bila (so)mentorica pri 136 doktorskih, magistrskih, diplomskih nalogah in mentorica pri praktičnem usposabljanju. Prav tako je bila nekaj let nosilka predmeta Management projektov na doktorskem študiju na tuji univerzi, Univerzi na Reki.

Od leta 2000 deluje tudi kot svetovalka na področjih strateškega managementa in managementa kakovosti v turizmu. Od svojih začetkov je izdelala več kot 30 tržnih projektov. V nadaljevanju so opisani najpomembnejši. Leta 2004 je Uran Maravićeva oblikovala projekt zagotavljanja kakovosti storitev v enem izmed večjih turističnih podjetij in bila soavtorica Programa celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu za Ministrstvo za gospodarstvo. Za Ministrstvo za gospodarstvo je izdelala še Program za vzpostavitev celovitega sistema razvoja kakovosti storitev v turističnih podjetjih (2006) in Program za razvoj funkcionalne kakovosti (2008). Je registrirana ocenjevalka gostinskih nastanitvenih in prehrambnih obratov, hotelskim podjetjem svetuje na področju izboljšanja kakovosti storitev in izvaja delavnice za zaposlene. V letu 2000 je postavila prvo metodologijo za ocenjevanje kakovosti v turizmu v Ljubljani, ki jo je nadgradila v letu 2008. V letih 2008, 2010 in 2012 je vodila ocenjevanje restavracij v Ljubljani, v 2014 pa poleg Ljubljane še v osrednjeslovenski regiji.

Največji projekt na področju strateškega managementa v turizmu je izdelala leta 2006. Kot vodja projektne skupine Turistice in vodilna avtorica Strategije razvoja slovenskega turizma za obdobje 2007-2011 (RNUST) je uspešno izpeljala projekt oblikovanja in usklajevanja strateškega dokumenta. Za to delo je leta 2007 prejela zlato plaketo Univerze na Primorskem za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti univerze. V letu 2008 je sooblikovala še strategijo turizma Pirana in Velenja ter hrvaško strategijo socialnega turizma. V letu 2013 je vodila projekt in bila glavna avtorica Strategije razvoja in trženja ljubljanskega turizma. Leta 2014 je izdelala Analizo športnega turizma s strateškimi usmeritvami za Slovensko turistično organizacijo. Leta 2015 je izdelala Strategijo razvoja turizma za občino Kočevje. Leta 2017 je izdelala Strategijo športnega turizma za Turizem Ljubljana. Leta 2018 je izdelala Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma za STO. Vodila je Ciljni raziskovalni projekt Inovativnost v turizmu in bila vsebinski vodja Ciljnega raziskovalnega projekta Program spodbujanja kakovosti v turizmu (2005 in 2015), pri obeh sta bila naročnika ARRS in Ministrstvo za gospodarstvo.

Poleg navedenega je delovala kot: članica mednarodnega združenja visokošolskih učiteljev in raziskovalcev v turizmu I-CHRIE, članica organizacijskega odbora mednarodne konference Znanstveni dnevi Turistice - Encuentros, prodekanja za raziskave in razvoj, prodekanja za sodelovanje z gospodarstvom, predsednica in članica Upravnega odbora Turistice, predstojnica katedre, koordinator študijskega programa 2. stopnje Turizem. Bila je predsednica univerzitetne komisije za kakovost in članica Nacionalne komisije za kakovost visokega šolstva.  Je članica strokovnega sveta Slovenske turistične organizacije in promotorka Strateško razvojnega inovacijskega partnerstva v turizmu - SRIPT pri Turistično gostinski zbornici Slovenije TGZS. Redno svetuje TGZS in Združenju hotelirjev Slovenije.

Povzetek inavguracijskega predavanja

V kontekstu razvoja in načrtovanja turizma lahko turizem opredelimo kot interdisciplinarni, večplastni pojav, ki vključuje  medsebojno povezane komponente turističnih proizvodov, aktivnosti in storitev, ki jih ponujata javni in zasebni sektor. Zanima nas, kako se je Slovenija kot turistična destinacija razvijala skozi razlago konceptov načrtovanja in razvoja turizma, življenjskega cikla razvoja destinacije, skozi pristope, proces, cilje in ravni načrtovanja turizma, probleme pri implementaciji in politiko načrtovanja. Gartner pravi, da je razvoj še težje opredeljiv pojem kot turizem. Nanj lahko gledamo kot na proces ali kot na stanje. Razvoj kot stanje se nanaša na relativni položaj opazovanega subjekta ali objekta. Opredeljevanje razvoja kot položaja ali stanja zahteva sprejem enote merjenja, kot sta na primer BDP ali BDP per capita in druge, ki jih lahko uporabimo za merjenje relativnega gospodarskega in turističnega položaja države. Ta merila so relativna in relevantna le v določenem časovnem obdobju.

Srčika vsakega načrtovanja razvoja je razvojna strategija, oziroma dokument, kjer se ključni deležniki dogovorijo, v katero smer bodo razvijali destinacijo, kateri bo njihov ključni strateški koncept in kako postati bolj konkurenčna destinacija. Vsaka turistična destinacija, ki nastopa na trgu, išče neko vrsto prednosti pred tekmeci, oziroma išče načine, da se razlikuje od drugih turističnih ponudnikov v očeh gosta. Najti takšno prednost, ki bo dolgoročna in je ne bo lahko imitirati, je pravi izziv. Kaj je potrebno postoriti turističnemu ponudniku, da si ustvari konkurenčno prednost? Ni tako enostavno, kot je znižanje cen ali preoblikovanje starega proizvoda. Obe aktivnosti se lahko kopira. Kot odgovor lahko tudi konkurenca zniža cene. Če povemo drugače, turistična podjetja lahko na trgu konkurirajo s cenovnimi ali necenovnimi viri, oziroma glede na vire izbrano poslovno strategijo. Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z različnimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu v osnovi lahko delimo na: kakovost ponudbe ali tehnična kakovost, kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost in kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost. Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svoji pojavnih oblikah ali z drugimi besedami njene stalne izboljšave ali inovativnost edina dolgoročno uspešna (razvojna in/ali poslovna) strategija.

Poleg tega kako biti bolj konkurenčen, je eden največjih izzivov za turistične ponudnike, kako povečati vrednost svoje ponudbe in storitev na ciljnem trgu. Prav zato morajo turistični ponudniki poznati svoje goste in razumeti, kaj ustvarja vrednost za njih. Kaj ustvarja vrednost v verigi vrednosti za turista? Vsi elementi ponudbe, kako je ta postrežena turistu in kdo mu jo ponuja. Torej, vsi otipljivi elementi (izgled destinacije, arhitektura, turistične atrakcije, interier nastanitve, oprema, pohištvo, posteljni koncept, kozmetika, minibar,…), način izvajanja storitev (od marketinga, rezervacije do izvajanja turističnih storitev) in ugled (znamka) turistične destinacije in ponudnikov.

Glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo turistični načrtovalci v Sloveniji in širše, je to, do katere stopnje pri oblikovanju politik in rešitev za dvig konkurenčnosti destinacij uporabljati znanstvene pristope in rezultate raziskav ter kako oblikovati dokumente, da bodo uporabni za vse turistične deležnike.